SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V KULTURNEM DOMU PODVELKA
Za uvod v svečanost je Moški pevski zbor KUD – a Lehen ubrano zapel slovensko himno.
Voditeljica svečanosti Kaja Podlesnik je obiskovalkam in obiskovalcem uvodoma izrekla iskreni pozdrav. Poudarila je, da letošnji kulturni praznik sovpada z dnem Evropskega dneva kulturne dediščine v vseh njenih izraznih oblikah in letu posvečenemu drugemu našemu velikanu in stebru kulture Ivanu Cankarju.
Med prisotnimi je še posebej pozdravila župana Antona Kovšeta, ing. oba častna občana Občine Podvelka Boruta Končnika in Mag. Jožeta Marhla ter vse prisotne predstavnike Občinske samouprave.
Uvodni govor na svečanosti je prevzela predsednica Kulturno umetniškega društva Mileno Končnik. V njem je med drugim poudarila, da je Prešeren dvignil slovensko kulturo ob bok ostalih evropskih narodov. Josip Stritar je zapisal: Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Nemcem Goethe, Rusom Puškin to je Slovencem Prešeren. Opravil je zgodovinsko prelomno dejanje s kultiviranjem in s tem uveljavitvijo slovenskega jezika. To je pomenilo tudi zahtevo po politično enakopravnem mestu Slovencev med drugimi narodi na podlagi misli o slovenski državni samostojnosti. V nadaljevanju je preko Trubarja, Brižinskih spomenikov, Vodnika, Gregorčiča, generala Maistra utemeljila, da je umetnost in pesništvo najmočnejši izraz zavesti slovenskega naroda. Omenila je tudi, da nas je Prešeren kulturno zaznamoval za večno in, da verz >Da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača> velja tudi danes. Slovenski narod črpa kulturno ustvarjalnost iz svojih korenin in te so kulturno umetniška društva, ki so živela skozi zgodovino in so ustvarjalna tudi danes. To velja tudi za naše društvo. V nadaljevanju je še dejala, da je kultura pediestal na katerem stoji narodova usoda in ne moremo dovoliti, da bi postala cokla, ki jo v sled politike vlačimo za seboj.
Za konec je še citirala Otona Župančiča, ki je ob izidu njegovih poezij zapisal ljubite Prešerna. Povedala je, da je Tone Partljič na letošnji proslavi v Mariboru dejal: Prešerna bomo spoštovali, če ga bomo brali.
Moški pevski zbor Lehen je že stalnica vseh naših prireditev, proslav in svečanosti. Zapeli so tri pesmi: Prešernovo pesem, Luna Sije, Zelenico, Svetlane Makarovič ter koroško, Rož Podjuna Zila.
Čustva so prevladovala Prešernovo dušo, za svoj prvi sonet iz ciklusa Soneti nesreče je izbral pesem: O Vrba srečna draga vas domača. V sonetu izraža domotožje, uka željnost in razočaranje nad tem, kar mu je prineslo življenje. Recitirala jo je Milena Končnik.
Utrinke iz Prešernovega življenja, je v prispevek strnila naša Berta Urbanc. Z nekaj mislimi o Prešernovem življenju je odstrla zaveso pesnikove razburkane življenjske poti. Pričela z opisom njegovega študija na Dunaju, kjer je s finančno pomočjo strica postal doktor prava. Opisala je njegovo življenje, njegove vzpone in padce pesniške uspehe in preko nesrečne ljubezni in razočaranj ob izgubi prijateljev do žalostnega zaključka, ko je za vedno zatisnil oči. Zaključila je z ugotovitvijo, da je njegovo delo večna last našega naroda.
Prešernovo razočaranje nad neuslišano ljubeznijo je njegov izraz obupa in nemoči, da bi prebolel to spoznanje. Razgalil ga je v pesmi – KAM – recitirala jo je Milena Končnik
Slovenski kulturni praznik ni namen obujanju samo spominu na Prešerna in na njegovo dediščino. To nam je prikazal recital učencev Osnovne šole Brezno – Podvelka pod vodstvo prof. Oskarja Krajnca. Slišali smo – Romanco o žabah – pesem Ojoj gospa - in
Mister John, Svetlane Makarovič. Konec so popestrili še s Franom Milčinskim Ježkom z njegovo pesmijo, Liter brez dna.
Med Prešernove balade in romance spada tudi pesem – HČERE SVET – pesem je Prešernova mladostna in šaljiva romanca napisana po zgledu Španskih pripovednih ljubezenskih romanc. Recitirala jo je članica Umetniškega društva VILA Nina Pušnik
Ljubezen pa preveva tudi kratek avtorski skeč naše članice gospe Berte Urbanc z naslovom > Malo ljubezni >. Prisrčno nas je nasmejal.
S slovensko himno, ki je sedma kitica Prešernove Zdravljice smo začeli Prešernov dan SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK, končali smo ga tudi s pesmijo, ki jo je zapel naš Moški pevski zbor
>Pozimi pa rožice ne cveto > po aplavzu je zbor dodal še dodatek.
Borut Končnik