Boštjan se je za poklic usnjarskega galaterista odločil pri 10 letih, ko mu je umrl Ata. Takrat so ga vsi spraševali kaj bodo naredili z orodjem in materialom, ki ga je Ata uporabljal pri svojem delu. Majhen pobič je takrat izjavil: "Bom pa jaz šel v to šolo!". Takrat ga verjetno niso resno vzeli, a pri tem je ostalo. Pri 12 letih je začel raziskovati po "Atejevi" delavnici. S pomočjo njegovega vzorca je hitro izpod njegovih rok nastal prvi pas. Sledilo jih je še več, saj jih takrat delal sošolcem po naročilu. Njegov Ata Milan je bil po poklicu sedlar - tapetnik in mu je večkrat pomagal, ko je bilo treba stole, kavče in jedilne kote osvobodoti starih sponk ali tapetniških žebljičkov.
Srednjo poklicno usnjarsko šolo je dokončal v Domžalah. Po poklicu je usnjarski galaterist, vendar se je skozi delovno dobo priučil še tapetništva in avtotapetništva. Vseskozi po "Atejevi" smrti pa mu ob strani svoji mojster Tone Dietner iz Lovrenca na Pohorju.
V življenju je opravljal različna dela, vendar pa je vedno ostal v stiku s stroko. Ko je prišlo do potrebe po njegovem delu, je njegov prijatelj Blaž vedno rekel: "To bo pa naš Leder Majster naredil." in ker je po kapi z napisom Bolta dobil tudi ta vzdevek, je leta 2016 združil besede, ki ga zaznamujejo in podjetje, ki ga je takrat ustanovil, poimenoval Bolta Leder Majster.
Odkar je šel na samostojno pot se uspešno pojavlja na domačem, še več pa na tujih trgih. Njihovo podjetje je pustilo kar nekaj pečatov na luksuznih jahtah, križarkah in drugih rezidenčnih objetih širom sveta. Ponujajo širok spekter tapetniških, avtotapetniških, galaterijskih in tudi nekaj sedlarskih izdelkov ter storitev. Včasih se pošalijo, da pri njih dobite iz usnja vse, le čevljev in obleke ne.
Njihova vizija sloni na kvaliteti in dolgotrajnosti njihovih izdelkov in storitev. Neprestano se trudijo iskati delo v segmentu višje dodane vrednosti.
Srečate jih lahko tudi na terenu. V letu 2024 se bodo že petič predstavili na največjem navtičnem sejmu Metstrade v Amsterdamu. Sodelujejo na sejmih, festivalih in izvajajo delavnice ustvarjanja z usnjem, pri čemer stopi skupaj vsa družina, na kar je Boštjan izredno ponosen. Zelo ceni mnenje žene Iris, ki kdaj skozi ženske in umetniške oči poda svoje mnenje ali oceno. Sin Gašper pa je nepogrešljiv člen pri njegovem delu, saj mu večkrat priskoči na pomoč.
Njihovo podjetje deluje trajnostno, saj večino odvečnega materiala ponovno uporavijo za promocijske izdelke, zato pri njihovem delu nastaja zelo malo odpadkov. Pomemben cilj, ki mu bodo sledili je, da bodo že uporabljene materiale ponovno uporabili pri izdelavi novih izdelkov. Tako bodo veliko usnja, ki bi drugače romalo na smetišče, predelali in materialu ponudili novo priložnost. Trajnostna naravnanost je naložba v prihodnost.
Želje v prihodnosti je preselitev v večje poslovne prostore. Sedanja delavnica se nahaja v spodnjem delu stanovanjske hiše v Vuzenici, kejr živijo. Sedež podjetja in del skladišča pa je seveda v Ožbaltu, od koder prihaja in ga vsak pozna.
